Ni pravega zdravja brez dobrega duševnega počutja. Svetovni dan duševnega zdravja poudarja pomen sodelovanja in povezovanja vseh v prizadevanjih za preprečevanje, prepoznavanje in zdravljenje duševnih težav in motenj ter krepitev dobrega duševnega zdravja vseh prebivalcev,  v ospredje pa postavlja otroke in mladostnike. Dobro duševno zdravje je temelj zdravja, posledično pa tudi temelj socialne in gospodarske stabilnosti, družbene blaginje in kakovosti življenja ljudi.

Skrb za duševno zdravje je pomembna ves čas in tekom celotnega življenja, še posebej pri otrocih in mladostnikih. V zadnjih letih se vse bolj poudarja krepitev duševnega zdravja, kar razumemo kot pozitiven in realen odnos do sebe in drugih, samospoštovanje, dobre medosebne odnose, sposobnost uspešnega soočanja z vsakodnevnimi težavami in doprinos posameznika k skupnemu dobremu. Poleg naštetih varovalnih dejavnikov je v ospredju tudi krepitev psihične odpornosti, sposobnosti posameznika, da se uspešno sooča s stresom in obvladuje težave, še posebno takrat, ko ne moremo zajeziti vseh dejavnikov tveganja. S krepitvijo duševnega zdravja preprečujemo pojav številnih duševnih težav in motenj.Duševno zdravje v otroštvu in mladostništvu je pomemben napovednik duševnega zdravja odraslih, saj se polovica vseh duševnih motenj začne do 14. leta starosti, tri četrtine pa do 24. leta. Več na NIJZ

Ker pa težav in izzivov v življenju nikoli ne zmanjka, je pomembno tudi, da vemo, kam se lahko obrnemo po pomoč, ko jo potrebujemo.

Kje poiskati pomoč?

  • Prvi vir strokovne pomoči je otrokov izbrani osebni zdravnik/pediater. Po potrebi vas bo napotil k specialistu ali na druge oblike pomoči. Dežurne ambulante v okviru psihiatričnih bolnišnic.
  • Za pomoč se lahko obrnete tudi na šolsko svetovalno službo.
  • Pomembno pomoč predstavljajo tudi centri za socialno delo (CSD) in številne nevladne organizacije, ki delujejo v različnih regijah – kontakti CSD-ja, ki je pristojen za posamezno področje, in lokalnih nevladnih organizacij posamezniki so na voljo na internetu ali pa naj o njih povpraša na enem izmed telefonov za pomoč v duševni stiski.
  • Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na telefone za pomoč v stiski:
    • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
    • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur/na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
    • Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (pon–pet med 12. in 22. uro; sob, ned, prazniki med 18. in 22. uro).
    • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.
  • Internet kot podporni medij ob duševni stiski
    • #tosemjaz – spletni portal namenjen otrokom in mladostnikom www.tosemjaz.net
    • Med.Over.Net – spletni portal na temo zdravja, duševnega zdravja in drugih področjih www.med.over.net.
    • NeBojSe – spletni portal Društva za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami DAM www.nebojse.si
  • Pomoč je na voljo tudi v kateri izmed svetovalnic v mreži psiholoških svetovalnic Posvet, Center za psihološko svetovanje;  za prvi obisk centra (v Ljubljani, Kranju, Postojni, Slovenj Gradcu, Novi Gorici, Murski Soboti, Sevnici, Kopru, Idriji, Mariboru in Zagorju ob Savi) lahko pokličete na telefonsko številko 031/ 704-707 ali se oglasite osebno na Tržaški 132 (2. nadstropje, soba 224) v Ljubljani v času uradnih ur, ki so vsak delovni dan med 16. in 20. uro. Za prvi obisk svetovalnice v Celju ali Laškem pa se lahko naročite na telefonski številki: 031/778-772 (vsak delovni dan med 8. in 15. uro). Pišete lahko tudi po e-pošti na info@posvet.orgwww.posvet.org Za sprejem ne potrebujete napotnice ali zdravstvene izkaznice, svetovanje je brezplačno.