Zdrava šola
V šolskem letu 2024/2025 šola nadaljuje z evropskim projektom Zdrava šola. Rdeča nit projekta je za prihodnji 2 šolski leti preprečevanje medvrstniškega nasilja z geslom »Za varno in vključujoče šolsko okolje«.
Spodbujanje varnega in vključujočega šolskega okolja, v katerem se učenci počutijo kot del šole in blizu ljudem v šoli, sprejete ter spoštljivo in pravično obravnavane, predstavlja pomemben element učinkovite promocije zdravja v šoli in preprečevanja različnih oblik agresivnega vedenja. Pozitivno šolsko okolje se namreč povezuje z manj vedenjskimi težavami, s čustvenim blagostanjem in boljšimi učnimi dosežki otrok in mladostnikov. Varno, skrbno, participativno in odzivno socialno okolje krepi navezanost in povezanost s šolo ter pripomore k zmanjševanju medvrstniškega nasilja.
Zdrava šola skuša vplivati in spodbujati zdrav način življenja pri vseh, ki hodijo v šolo. To dosežemo z razvijanjem različnih možnosti za zdravo življenje. Vsem omogočamo in jih spodbujamo, da vplivajo na svoje (telesno, duševno in socialno) zdravje. Pri tem nam je v oporo 12 ciljev evropske mreže zdravih šol. Vodstvo in delavci zavoda smo se ob vstopu v mrežo zavezali, da si jih bomo prizadevali izpolnjevati.
Na šoli se bomo v okviru projekta Zdrava šola povezovali tudi z drugimi sorodnimi projekti in dejavnostmi, z zunanjim okoljem in zunanjimi institucijami ter prispevali k uresničevanju vzgojnega načrta in pravil šolskega reda.
Organizacija projekta Slovenske mreže Zdravih šol
Na šoli se projekta Zdrava šola lotevamo v okviru šolskega tima ZŠ, ki s sistematičnim načrtovanjem in evalvacijo izpolnjuje zastavljene cilje Slovenske mreže zdravih šol. Strokovni delavci v okviru različnih vsebin celostno pristopamo k zdravju ter iščemo možnosti, ki nam jih omogoča šolsko okolje. Vsebine zdravja so del letnega delovnega načrta šole z različnimi projekti in dejavnostmi, ki so usmerjene v zdrav življenjski slog, s spodbujanjem sodelovanja staršev, lokalne skupnosti, zdravstvene službe ter drugih zainteresiranih institucij in posameznikov.
Dejavnosti, ki jih načrtujemo v šolskem letu 2024/2025:
Dejavnosti, ki jih bomo izvedli med šolskim letom:
-
osveščanje učencev in zaposlenih o možnostih preprečevanja medvrstniškega nasilja za varno in vključujoče šolsko okolje (nadaljevanje z aktivnostmi varnega in spodbudnega učnega okolja), za izboljševanje duševnega in telesnega zdravja, zavedanje pomena zdrave prehrane in gibanja,
- sodelovanje na regijskem nacionalnem srečanju Zdravih šol,
- minuta za zdravje,
- sadje med odmori, zdrava prehrana – ustanovljen tim za pripravo jedilnikov, tradicionalni slovenski zajtrk,
- projekt Šolska shema sadja in mleka (delitev sadja, zelenjave in mleka),
- urejanje šolskega sadovnjaka,
- športni program Zlati sonček, Krpan,
- skrbi in spremljanje telesne pripravljenosti ter vzdržljivosti učencev,
- pravila šolskega reda, evakuacija šole,
- aktivnosti v zvezi s preprečevanjem širjenja okužb,
- naravoslovni dnevi in interesne dejavnosti z zdravstvenimi in športnimi vsebinami,
- razredne ure in urejanje oglasne deske, spletne strani,
- medgeneracijsko sodelovanje: Spoštovanje gradi mostove – skupni dan dejavnosti v povezavi z lokalnimi društvi, Pismo za lepši dan – sodelovanje s Karitas in domovi za starejše, izdelovanje novoletnih voščilnic za Rdeči križ (starostnike v šolskem okolišu),
-
sodelovanje z zdravstvenim domom, ki izvaja zdravstvene delavnice, vključeni smo tudi v zobozdravstveno in zdravstveno vzgojo, pri čemer bodo potekali pogovor o skrbi za zobe, redno pregledovanje čistosti zob (zobna preventiva) in sistematski pregledi.
- dobrodelne akcije,
- spodbujanje nekajenja,
- varno v prometu – sodelovanje s policijo, varno s soncem,
- zbiralne akcije: papir, baterije …
Koordinatorica projekta: Jana Dolenšek.
Vse šole, ki so vstopile v mrežo Zdravih šol, so se zavezale, da bodo spodbujale uresničevanje naslednjih ciljev:
- Aktivno bomo podpirali samopodobo vseh učencev s tem, da bomo pokazali, da lahko prav vsak prispeva k življenju v šoli.
- Skrbeli bomo za vsestranski razvoj dobrih medsebojnih odnosov med učitelji in učenci.
- Potrudili se bomo, da bodo socialni cilji šole postali jasni učiteljem, učencem in staršem.
- Vse učence bomo spodbujali k različnim dejavnostim tako, da bomo oblikovali raznovrstne pobude.
- Izkoristili bomo vsak možnost za izboljšanje šolskega okolja.
- Skrbeli bomo za razvoj dobrih povezav med šolo, domom in skupnostjo.
- Skrbeli bomo za razvoj dobrih povezav med osnovno in srednjo šolo zaradi priprave skladnega učnega načrta vzgoje za zdravje.
- Aktivno bomo podprli zdravje in blaginjo vseh učencev in učiteljev.
- Upoštevali bomo dejstvo, da so učitelji in šolsko osebje zgled za zdravo obnašanje.
- Upoštevali bomo kompletno vlogo, ki jo ima šolske prehrana pri učnem načrtu zdravstvene vzgoje.
- Sodelovali bomo s specializiranimi službami v skupnosti, ki nam lahko svetujejo in pomagajo pri zdravstveni vzgoji.
- Vzpostavili bomo poglobljen odnos s šolsko zdravstveno in zobozdravstveno službo, da nas bo dejavno podprla pri učnem načrtu vzgoje za zdravje.
- vodja TIM-a : Jana Dolenšek
- predstavnk vodstva šole: mag. Robert Rogelj – ravnatelj
- predstavniki učiteljev in zaposlenih:
- Simona Kastrevc – predstavnic podružničnih šol
- Nina Barukčić – učiteljica angleškega jezika
- Renata Žetko – učiteljica angleškega jezika
- Andrej Murn- učitelj športne vzgoje
- Maja Rožič – vodja šolske prehrane
- Marijanca Kolar – svetovalna delavka
- Veronika Fabjan – vodja šolske kuhinje
- Predstavnik učencev
- Predstavnice zdravstvene skupnosti:
– medicinska sestra šolskega dispanzerja NM
– medicinske sestre zobozdravstvene preventive
RANA URA, ZLATA URA
KAR LAHKO STORIŠ DANES, NE ODLAŠAJ NA JUTRI
POVEJ KAJ JEŠ, PA TI POVEM KDO SI
Namen aktivnosti je bil nadgradnja osnovnega športnega programa , si vzeti čas zase ter družino in oblikovati določena stališča in navade: odnos in pozornost do soudeležencev, vztrajnost, odločnost,opogumljanje in spodbujanje sošolcev, pa tudi spoznati možnost rekreacije in kolesarjenja po novomeških kolesarskih progah.
ČAS ZA NAS JE TUDI ČAS ZA ZDRAVJE….
V okviru pouka in podaljšanega bivanja smo hodili na sprehode, preživeli veliko časa na travniku, igrišču,vadbenem prostoru, v gozdu, izvajali rekreativne odmore in minute za zdravje.
Poudarjali smo pomembnost pitja vode, skrbi za dobro počutje, izražanja svojih čustev, pozornosti na okolico in ljudi, ki nas obkrožajo ter seveda pomembnost higiene, čistoče in upoštevanja navodil nijz in ostalih inštitucij ob situaciji covid. 
Še posebno pozornost smo namenili varnosti na spletu in nevarnosti zasedenosti pred Ekrani oz. Računalniki.
Z rednimi prijaznimi opomniki sporočamo in ozaveščamo pomembnost gibanja.
Mnogi starši pozabljajo dve zelo pomembni stvari kar se tiče vzgoje: prva je ta, da se začne od malega in se otrok največ nauči do 6. leta starosti. Kasneje je vcepljati spremembe, nove navade in načine vedenja, precej težje. Druga pa je, da se otroci bolj kot poslušajo in ubogajo, zgledujejo. Torej se bodo vedli tako, kot se vedete vi, ne tako, kot jim ukažete, da se morajo vesti, sami pa ste bolj slab vzor.
Preberite si 6 navad staršev, ki imajo lepo vzgojene, vljudne otroke.
-
Vedo, da se manire začnejo doma
Čeprav nekaterim zveni (vsaj za doma) izumetničeno ali nepotrebno, je dejstvo, da se lepo vedenje in vljudnost začneta doma. Zato tudi doma uporabljajte besede kot so ‘prosim’, ‘oprosti’, ‘hvala’ in podobno. Tako do otrok kot tudi partnerja, obiskovalcev, sosedov, natakarjev, sobaric in vseh ostalih.
-
S svojim otrokom se pogovarjajo spoštljivo
Otroke se neprestano usmerja, jih popravlja in jim ‘ukazuje’. “Pospravi igrače” in “Naredi domačo nalogo” in “Umij si roke”. Starši vljudnih otrok v tovrstne stavke vključijo besedico ‘prosim’ in ‘hvala’. Pri tem velja opomniti, da ne gre za prosim v smislu prosjačenja, saj mora otrok ubogati (če ne uboga pri tretji prošnji, sledijo ustrezne sankcije), temveč v smislu vljudnosti in olike. Otroci bodo to posnemali pri svojem vedenju do drugih.
-
Nikoli ne obravnavajo svojih otrok kot manjvrednih
Zavedajo se, da je otrok samostojna osebnost in četudi še ni odrasel, si zasluži spoštljivo in resno obravnavo, ne pa kot da je manjvreden ali peto kolo. To je pomembno tako v družbi, saj ima ključen vpliv na razvoj otrokove samozavesti in samopodobe; kot tudi v domačih odnosih. Izjave kot je npr. “Kdo je pa tebe kaj vprašal?” ko se otrok oglasi s svojim mnenjem med pogovorom ali ignoriranje v družbi odraslih so neprimerne in bodo privedle do dolgoročnih negativnih posledic. Otroka torej ne ignorirajte in ga na ustrezen način vključite tudi v primerne debate odraslih.
-
Naučijo jih, da ne motijo
Otroci terjajo pozornost in prav je, da jo tudi imajo. Ni pa primerno, da jim dovolimo, da nas kadarkoli prekinejo, ko imamo pogovore z odraslimi ali kaj delamo. Naučiti jih je treba, da se počaka, preden se zmoti pogovor, razen, če je kaj nujnega, saj je to eden izmed znakov olike. Obstaja pa zelo preprost trik, ko otroku damo vedeti, da smo ga slišali in bo prišel kmalu na vrsto: torej ko pride in hoče zmotiti pogovor ali pomembno delo, ga naučimo, da postavi roko na roko ali zapestje in počaka. S tem opozori na svojo navzočnost in da vas potrebuje, a ne skoči v besedo.
-
Pripravijo jih na igro
Starši lepo vzgojenih otrok svoje otroke naučijo deljenja igrač, pospravljanja in spoštovanja osebnega prostora drugih. Prav tako jih naučijo, da se ne skrega in strma ob prvem nesporazumu, temveč se skuša najti skupno rešitev, ki bo všeč vsem; se po potrebi opraviči; da se ne tepe in ne žali drugih in podobno. Tako otroci vedo, kaj se pričakuje od njih in se lahko ustrezno vedejo.
-
Reagirajo skladno s težo otrokove kršitve
Na uporabo neprimerne (grde) besede reagirajo bolj blago kot na to, da otrok npr. nekoga udari. Pri prvem zadostuje mirna razlaga, da se takih besed ne uporablja; pri drugem se je treba z otrokom resneje pogovoriti in razložiti, zakaj se to ne dela; da to drugo osebo boli in se mu pove, da se mora opravičiti.
